Besede, ki same govorijo o meni...

...že kot otrok, sem z veseljem obiskoval glasbene nastope svojega očeta, ki je bil v osemdesetih kitarist v zabavnem ansamblu in je veliko igral po naši deželi. Glasba me tako spremlja že od malih nog. Kot samouk, sem z veliko trmo in truda brenkal na očetovo kitaro in pisal prve pesmi. Igral sem jih tako dolgo, dokler nisem zaigral nekaj prijetnega za ušesa. Po končani osnovni šoli sem dobil prvo priložnost v glasbi in se tako pridružil skupini štirih fantov (Groove on the move).

Naredili smo nekaj lepih nastopov v Nemčiji in doma, a se je zaradi drugih glasbenih interesov prekmalu končalo. Nato je čez čas prišla nova ideja in novi prijatelji. Naredili smo novo fantovsko skupino (V.I.P.). Žal se je po letu dni in kar nekaj odmevnih nastopih naša zgodba V.I.P ustavila. Ker me je skozi glasbo ves čas spremljal tudi ples, sem veliko časa preživel tudi v plesnih šolah, kjer sem poučeval hip-hop in street dance. A ker mi sam ples nikakor ni zadoščal, sem se vrnil k glasbi. Po plesnih treningih, sem vse več časa posvečal pisanju pesmi in novim glasbenim idejam. Zaradi vztrajnosti in želje ter podpore družine, nisem odnehal z glasbo. Odločil sem se in počasi začel graditi svojo solo pot v glasbi. Vpisal sem se v šolo petja znanega španskega učitelja, tenorista Diega Bairros Rosa, po dveh letih pa sem nadaljeval šolanje pri profesorici klasične opere, Zvezdi Damovski. Ker je svet glasbe brez meja in svet mnogih poznanstev, sem vesel, da sem preko glasbenega ustvarjanja spoznal in dobil veliko glasbenih prijateljev, predvsem iz Makedonije in z njimi sodelujem in ustvarjam še danes. Kam in kako dolgo in uspešno me bo vodila glasba, je zdaj odvisno od mene. Vesel sem že, da počnem to, kar mi srce narekuje...

Damir Kovačić